Zgodba

Pisalo se je leto 1715, ko so ljudje v gornjegrajski okolici doživljali veliko stisko. Bila je huda lakota, živina pa je zbolevala za živinsko kugo. Ljudje so si pekli kruh iz drevesne skorje hrušk in mladik vinske trte. Mnogo jih je umrlo. V tej hudi preizkušnji so si skušali pomagati s »čarovanjem« in prazno vero (Stegenšek 1905, 28).

Takratni gornjegrajski dekan, Ahacij Steržiner je pomagal ljudstvu, kolikor je mogel. Med drugim pa je tudi premišljeval, kako bi zmogel odvrniti in preprečiti duhovno bedo. Odločil se je in z dovoljenjem ljubljanskega škofa (Franca Karla Kaunitza), v stari cerkvi sv. Barbare v Radmirju na Marijin oltar postavil sliko sv. Frančiška Ksaverja; velikega čudodelnika in priprošnjika v smrtnem boju in nevihtah (Kokalj 1990, 134).

Goreči pridigarji so ljudi seznanjali z novim svetnikom ter jih spodbujali, naj se mu priporočajo. Na priprošnjo sv. Frančiška Ksaverja je na čudovit način, od bolezni bilo ozdravljenih veliko ljudi. Glas o čudežnih ozdravljenjih se je razširil in romarji so v Radmirje prihajali od blizu in daleč. (Munda 1957, 2).

V zameno za uslišane prošnje so različni evropski dvori darovali številne dragocenosti. V zakladnici lepo ohranjene cerkve, so tako še danes razstavljeni dragoceni mašni plašči. Med najdragocenejšimi je tudi mašni plašč, dar cesarice Marije Terezije, veliko ročno delo, pri katerem bi naj sodelovala tudi sama in je narejen iz njene poročne obleke.

Ne daleč od takratne božjepotne cerkve, približno 20 minut zmerne hoje v hrib, je v tistih časih, na majhni kmetiji, po domače Lukez, živela družina Maronsheg. Iz arhiva rojstne matične knjige župnije Radmirje, iz let 1782-1839, se je očetu Mathiasu v dveh zakonih rodilo 7 otrok; Franz Xaver, Joseph, Franz, Elisabeth, Ursula ter dva Antona.

Življenje omenjene družine je bilo težko. Za današnji čas nepredstavljivo. Potomcev na tej kmetiji že dolgo ni več. Se je pa do današnjih dni ohranil zid kašče, ki jo je družina takrat uporabljala za shranjevanje žita. Še posebej zanimiv je ogromen kamen tega zidu, viden v kleti današnje hiške, ki stoji na mestu takratne kašče.